Prvotni cerkvi

Na ozemlju sedanje župnije sta bili dve cerkvi, postavljeni prav na obrobju. Ena na Lužah, druga v Krvavcu.

Cerkev na Lužah...

...j e bila posvečena sv. Duhu. Razgledovala se je po vsej planoti, na vrhavško stran in na sever. Zgrajena je bila v gotskem slogu in je imela en oltar. Okoli cerkve je bilo pokopališče. Ta cerkev je bila leta 1771 povišana v kuracijsko cerkev, tako da je dobila stalnega vikarja. Bila je podružnica kanalske župnije. Cerkev je bila zgrajena nad Lužami, na parceli št. 919/2. Sledovi te cerkve so zabrisani. Po sedanji oceni je morala imeti površino 6 x 9 m. Pri tej cerkvi pa je bilo do leta 1771 tudi župnišče.

Cerkev v Krvavcu...

... je bila v južnem obrobju duhovnije na parceli št. 205/2. Zabrisane sledove je mogoče še sedaj odkrivati na njivi vrh blage vzpetine v zaselku Kuščarji pri Gačnikovih. V zemlji so sledovi opečnatih usedlin. Kolovozu, ki obide parcelo, še danes pravijo "za cerkvijo", čeprav cerkve tu ni več že 175 let.

Cerkvica je bila podobnih mer kot ona na Lužah in je bila posvečena sv. Frančišku, kakor je pisano v starih vizitacijskih zapisnikih. Zanimivo pa je, da se domačini ne spomnijo sv. Frančiška kot cerkvenega zavetnika, pač pa sv. Jakoba apostola. Ob Jakobovem godovnem dnevu (25. julija) imajo svoje praznovanju, ki mu pravijo "krvavški shod". Verjetno je bila cerkvica ta dan posvečena ali dozidana. Cerkev je bila sezidana v gotskem slogu. Znotraj je imela smo en oltar s kamnito menzo in z lesenim oltarnim ozadjem. Okoli cerkve je bilo pokopališče. Vizitacijska listina iz leta 1671 toži, da je krvavško pokopališče nezavarovano da obstaja nevarnost, da živali vdrejo v ta sveti prostor.

Martin Pavlin: Banjšice (2001)