Naš kraj imenujemo Banjšice. To ime sklanjamo v ž. množ. obliki. Iz krajevnega imena je izpeljan pridevnik »banjški« (npr. na banjški planoti). Za označitev položaja ali smeri rabimo krajevne predloge "na", "z", "iz" (npr. na Banjšicah, z Banjšic). Prebivalci so Banjškarji.

Napačna raba imena
Še vedno se dogaja, da beremo v dnevnem časopisu ali dobimo pošto, naslovljeno z nazivom »Banjščice« ali »Banjščica«. Taka pisava pa je netočna, ker nima podlage ne v listinah ne v ustni tradiciji prebivalcev.

Dopolnilni izraz
Dolgo so imenu Banjšice dodajali dopolnilni pripis »Sveti Duh« (npr. »Banjšice Svetega Duha« ali »Sveti Duh na Banjšicah«). Italijanska inačica tega poimenovanja je bila: Santo Spirito della Bainsizza.

Ovekovečeno ime
Ime našega kraja je ovekovečeno v večnem mestu Rimu, kjer je na desnem bregu Tibere, severno od Vatikana, poseben mestni trg z našim imenom: Piazza Bainsizza.

Razvoj v obliki imena
V starih listinah se je ohranilo ime Banjšice v latinski, italijanski ali nemški (Wonschitz) obliki. Nemške listine redno beležijo latinsko ali italijansko obliko. V prejšnjih stoletjih pa so poznali edninsko (npr. vizitac - listina iz 1570 ima Bansizza). Odločilna sprememba pa nastane v dobi duhovnika Žnidarčiča, tukajšnjega vikarja in narodnega buditelja. On zapisuje ime v množinski obliki: Banjšice. Od leta 1885 pa redno pišejo v množinski obliki brez dostavka in tako je ostalo do danes.

Martin Pavlin: Banjšice (2001)