V roke mi je prišla revija Primorska srečanja iz leta 1971. V njej je domačin Karlo Vončina (Marjanin) pod naslovom Primorska smučarija (od Matajurja do Golakov) zbral in opisal tudi zametke smučanja na čepovanskem. V zahvalo velikemu ljubitelju tega športa, mentorju, učitelju in prijatelju, ki je ogromno pripomogel, da se je smučanje v Čepovanu in širši okolici ohranilo ter razvijalo, dopolnjujem njegove zapiske. Kaj je zapisal Karlo Vončina, po domače Marjanin?
Čepovanske zanimivosti
Ali ste vedeli ...
- da ima avgust v Čepovanu 34 dni?
Na ta dan imajo Čepovanci svoj poseben praznik – Grandov sejem. Na predvečer 34. avgusta, to je v noči z 2. na 3. september, poberejo fantje in dekleta pa tudi že zrelejši možje vse mogoče predmete, ki jih najdejo okrog hiš ter jih odnesejo na sredo vasi. Drugo jutro je videti na Grandovem sejmu vse mogoče: vile, lopate, grablje, lestve, klopi, vozove, vedra, perilo, rože... sploh vse, kar se je dalo v noči nabrati okoli hiš.
Izviri dobre vode
Cestne povezave
Druga svetovna vojna: Čepovan – partizanska prestolnica
Prve vesti o Osvobodilni fronti in partizanih so dobili posamezniki že ob koncu leta 1941. Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij osumljenih Čepovancev. V letu 1943 je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, Gorenje Trebuše, Trnovskega gozda in Banjšic.
Preberite več: Druga svetovna vojna: Čepovan – partizanska prestolnica
Prva svetovna vojna: Čepovanska dolina postane vojaški tabor
Italija 24. maja 1915. leta prelomi zvezo z Avstrijo in ji napove vojno. Tako je nastala nova fronta tik pred Čepovanom. Čepovanska dolina se je preko noči spremenila v vojaški tabor.
Preberite več: Prva svetovna vojna: Čepovanska dolina postane vojaški tabor
Pomembnejši Čepovanci
V Čepovanu se je rodilo kar nekaj ljudi, ki so postali znani tudi zunaj današnjih meja.
Šolstvo v Čepovanu
Prebivalstvo, izseljevanje in migracija
Kdaj so se prvi prebivalci naselili v dolini, ni podatkov. Verjetno se je to zgodilo v času slovanskega naseljevanja zahodne meje. Ti so počasi prodirali v naše kraje, ker so na poti naleteli na ovire: gozdovi, gore, težko dostopni tereni. Najverjetneje pa so poselili – kolonizirali ta ozemlja v času goriških grofov. Domnevo, da so se prvi prebivalci začeli naseljevati v Čepovanski dolini po letu 1300, lahko potrdi goriški urbar iz 1507. leta, v katerem je navedeno, da Čepovan šteje 11 hiš.
Ime kraja
Ime kraja še vedno ostaja uganka. Gotovo je bil kraj zgodaj poseljen zaradi izvirov pitne vode, zato lahko nastanek imena Čepovan vežemo na vodo, ki jo je bilo obilo nad vasjo. V sušnih obdobjih so jo hoditi natakat prebivalci Lazne, Lokvi, Vrat, Puštal in Lokovcev. Vodo so natakali v lesene sode in jo zamašili, začepili z zamaški, čepi.




