Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Aktualni dogodki

No events

Dogovarjanja za novo cerkev na Trušnjah

Dejstvo, da sta bili dve cerkvi in ena ob obrobju duhovnije, je povzročalo razdvojenost med prebivalci krajev. Katera naj bi imela prednost? Verjetno sta bili obe potrebni popravila. Kdo naj ju vzdržuje ali obnavlja? Eni so se potegovali za Luže, drugi za Krvavec.

 

Razdvojeni verniki so se razhajali tudi v primeru volitev ali solidarnostne akcije. Vrenje evropskih narodov ob Napoleonovih pohodih je odmevalo tudi po naših krajih. Sredi take razdvojenosti in prepirov je odločno nastopila škofija v Gorici in leta 1820 kratkomalo odpoklicala duhovnika z Banjšic. Polagoma se je uveljavila misel o eni sami cerkvi, ki bi stala nekje na sredi župnijskega ozemlja. Predlagali so zaselek Trušnje kot najbolj primeren kraj za novo središče. Iz izročila vemo, kako so s koraki merili razdaljo od Luž do Trušenj pa od Krvavca do Trušenj. Trušnje so bile nekako v sredini iz obeh smeri. Leta 1923 se je sestala gradbena komisija, ki so jo sestavili kalski kaplan Luka Duša (ker na Banjšicah še ni bilo novega duhovnika), okrožni komisar Sedmach, zidarski mojster Andrej Picco (načrtovalec), aktuar Kurner in predstavniki gospodarjev.

Nova cerkev na Trušnjah
Gradbena komisija se je odločila za lokacijo nove cerkve v zaselki Trušnje. Nad vasjo sta bili dve njivi, ki so jima rekli »njiva za oriehom« in »njiva na Trušnem«. Z gradnjo so začeli spomladi 1824 in v začetku julija 1825 je bila dovršena. Stroškov je bilo za 1457 goldinarjev. Seveda je bilo dohodkov bolj malo, komaj za tretjino vrednosti del. Kdo naj pokrije primanjkljaj? Iskali so razne dobrotnike in podpornike, ki jim danes pravimo »sponzorji«. Obrnili so se zlasti na kanalskega grofa, češ da je on »patron«. Ta pa se je uprl, češ, kam bomo pa prišli, če bo moral patronatsko pravo raztegniti na vse podružnične cerkve! Poročilo pravi, da so se sami krajani dogovorili, da prispevajo za primanjkljaj »vsi glih«. Cerkev je bila posvečena 4. julija 1825. Ohranjena je izvirna listina, ki potrjuje, da je cerkev posvetil goriški škof Jožef Walland. Cerkev je imela smo en oltar na čast Svetemu Duhu. V oltar so vložili relikvije sv. Mohorja in Fortunata, sv. Gereona in tovarišev mučencev. Bil je torek. Po posvečenju je škof odpotoval v Lokovec na posvečenje tamkajšnje cerkve.

Zaradi novih temeljnih posegov v cerkveno zgradbo (cerkev so povišali) in zaradi novega oltarja so cerkev 23. junija 1909 ponovno posvetili. Takrat je opravil posvečenje goriški nadškof dr. Frančišek B. Sedej. O tem priča plošča, ki je vzidana pod korom. 
Gradnja župnišča je potekala istočasno z gradnjo cerkve. Prvi, ki je imel srečo bivati v novem župnišču, je bil upokojeni duhovnik Andrej Engelhardt.

Martin Pavlin: Banjšice (2001)