Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Čepovanske zanimivosti

grandov-sejemAli ste vedeli ...
- da ima avgust v Čepovanu 34 dni?

Na ta dan imajo Čepovanci svoj poseben praznik – Grandov sejem. Na predvečer 34. avgusta, to je v noči z 2. na 3. september, poberejo fantje in dekleta pa tudi že zrelejši možje vse mogoče predmete, ki jih najdejo okrog hiš ter jih odnesejo na sredo vasi. Drugo jutro je videti na Grandovem sejmu vse mogoče: vile, lopate, grablje, lestve, klopi, vozove, vedra, perilo, rože... sploh vse, kar se je dalo v noči nabrati okoli hiš.

grandovgrandov_sejem-

 

 

- da so se včasih vrteli v Čepovanu trije mlini in žaga?

mlin_paludePrvi mlin se je nahajal ob cesti na Paludah blizu izvirov. Vodo je izrabljal iz obeh potokov. Najprej so zbrali vodo iz bližnjih izvirov, za pomoč so imeli na drugem potoku zapornico. Od tu so vodo preusmerili po posebnem kanalu mimo Močil, pod cesto, nato na leseno korito (mlinske rake) - Čepovanci so jim pravili roje. Voda je padala na vodno kolo s premerom 2,60 m. Drugi mlin se je nahajal severno od današnjega starega gasilskega doma, ob Čotnikovi hiši. Vodo za pogon je dobival iz bazena (bajerja) ob cerkvi, danes stoji na tem mestu veroučna kapela, ki je bila zgrajena 1934. leta. V bajer je voda pritekala iz potoka, potem pa po lepo oblikovanem vodnem koritu do vodnega kolesa. Ostanki teh kamnitih roj so še danes vidni. Tretji mlin je bil Farbarjev mlin, danes pri hiši pravijo pri Medvedu. Zaradi nizkega padca je moral imeti poglobljeno jamo, da je lahko vodno kolo ujelo dovolj vode. Žago je poganjala voda iz prvega potoka nižje od zadnjega mlina. Postavili naj bi jo 1866. leta. Veliko vodno kolo s premerom 8 m je bilo nameščeno v breznu. Voda je pritekala iz posebnega bazena in padala na vodno kolo v breznu ter se zgubljala v kraška tla. Žaga je dala osnovo za razvoj lesnega podjetja v Čepovanu, ki je dajalo glavni zaslužek prebivalcem cele doline in okolice.

- da je bila 1926. leta huda poplava?

poplava_1926Leto 1926 je bilo precej deževno. Poplava v Čepovanu? Čudno, a resnično. Močni nalivi so se začeli v nedeljo, 26. septembra, ob 14. uri. Deževalo je celo noč in še huje v ponedeljek dopoldan med 8. in 9. uro. Voda je udarila iz vseh izvirov izpod Stadorja, Čel in Kobilice. S seboj je nosila gramoz, les, trgala zemljo in drvela v dolino. V noči s 26. na 27. september in v ponedeljek dopoldan je padlo okoli 38 litrov vode/m2. Človeških žrtev ni bilo. Baje naj bi Čepovan zajela taka ujma pred 150 leti.

- da je bila 1929. leta huda zima?
zima_1929Leta 1929 je zapadel sneg že septembra in naredil škodo na pridelkih (ajda). Za novo leto s 1. na 2. januar je začelo močno snežiti. Snega je zapadlo do dva metra, toda to še ni bilo tako hudo. Pritisnil je hud mraz do -26 °C. Veter je prenašal sneg in delal visoke zamete. To je trajalo poldrugi mesec. Veter je dosegal hitrost okrog 180 km/h. Velika škoda je nastala v gozdu, drevesa so bila polomljena in zmrznjena. Z Gorico ni bilo zveze štirinajst dni. Ko so cesto skidali, se avtobusa ni videlo iz zametov. Avtobus so celo preuredili za vožnjo v snežnih razmerah. Podobna huda zima je bila februarja 1952. leta. Zapadlo je več kot 1,5 metra snega. Burja je sneg raznašala in delala visoke zamete. Potrgale so se električne žice, zato so ljudje ostali brez luči. Prebivalcem so nudili pomoč z letali. Promet z Novo Gorico ni bil mogoč okoli deset dni. Po prenehanju snežne ujme so prebivalcem doline pri čiščenju cest priskočili na pomoč prostovoljci iz doline. Še dolgo v pomlad so visoki zameti ob cesti spominjali na hudo zimo.

- da je bila ustanovljena slovenska mornarica v Čepovanu?

Težko je verjeti, vendar je popolnoma resnično, da je rojstni kraj slovenske mornarice prav Čepovan. 1. novembra 1944. leta je bil za slovensko mornarico zgodovinski dan. Tega dne je bila v tej suhi kraški dolini ustanovljena prva slovenska mornariška četa slovenskih partizanov. Šaljivo so to četo imenovali mornarji Krasa. Že 28. januarja 1945. leta je četa prerasla v mornariški odred.
- da je v Čepovanu pokopan ruski narodni heroj?
V skupni partizanski grobnici na čepovanskem pokopališču je pokopan ruski narodni heroj Mehdi Guseinov – Mihajlo. Pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil enotam IX. korpusa. Znan je bil kot drzen diverzant, ki je pognal Nemcem strah v kosti. Njegova akcija v kinodvorani v Trstu je terjala več kot sto mrtvih oficirjev, podoficirjev in njihovih spremljevalk. Padel je 2. novembra 1944. leta na Vitovljah, pokopali pa so ga v Čepovanu.

- da je bila ustanovljena Občinska gasilska zveza Nova Gorica v Čepovanu?

Ustanovna skupščina Občinske gasilske zveze Nova Gorica je bila 29. maja 1955. leta v Čepovanu. Navzoči so bili delegati gasilskih društev Čepovana, Solkana, Kurilnice in Tovarne pohištva Nova Gorica ter društev, ki so delovala na območju tedanje novogoriške občine.

- da je bila pošta v Čepovanu ustanovljena 1871. leta?

Čepovan je dobil pošto 31. avgusta 1871. leta. Ta je bila povezana s pošto v Gorici. Dostavo in prevzem pošte je opravljal poštni postiljon. S postiljonom so potovali tudi potniki. Leta 1898 je prevzel prevoz pošte domačin, posestnik Leopold Kofol. Pošto je prevažal, z izjemo vojnih let, do 1922. leta, ko je to nalogo prevzel avtobusni prevoznik RIBI. Ta je delo opravljal do razpada Italije. Sedež pošte je bil ves čas v Kofolovi domačiji. Med NOB pošta ni delovala. Poštno službo so opravljali partizanski kurirji. Po vojni sta bila pošta in telefon v stavbi milice in KZ Čepovan. Poštne pošiljke so iz Nove Gorice prihajale z avtobusom, prav tako je bila odprema pošte z avtobusom. Poštni okoliš je obsegal: Čepovan z zaselki, Lokovec, Lokve, Lazna in Gorenja Trebuša. Leta 1972 se je sedež pošte preselil v obnovljeno Kofolovo domačijo. V zadnjem obdobju, po reorganizaciji, skrbi za prevoz pošte Pošta Slovenije.

- da je prvi telefon zazvonil 1938. leta?

telefonPrvi telefon je bil napeljan v Čepovan 1938. leta, nameščen je bil na pošti. Telefon so takrat imeli le občinski urad in karabinjerji. Tudi po vojni sta telefon imela le milica in občinski urad. Prva avtomatska telefonska centrala s petdesetimi številkami je bila postavljena 1978. leta. Potreba po telefonu je naraščala, zato so 1983. leta poštno centralo obnovil in povečali na sto številk. S tem je bila dana možnost pridobitve telefona še za naselja Puštale, Dol in Vrata. Interesenti teh naselij so morali sami prispevati del finančnih sredstev in opraviti fizična dela pri postavitvi telefonske linije. Dela so se opravila 1989. leta.

- da je luč zasvetila 1938. leta?

trafoPrvi električni daljnovod (2 KV) iz Gorice je dosegel Čepovan 1938. leta, leto pozneje pa Dol. Električno omrežje ni doseglo vseh hiš. Nekateri so se bali elektrike, drugi pa si niso mogli plačati takega razkošja in so še dolgo ostali ob petrolejkah in karbidovkah. Elektrifikacija se je začela po končani vojni. Na Vratih je zasvetila luč konec decembra 1953. leta. Zanimivo je, da so Puštale dobile elektriko šele 1962. leta, čeprav je bila napeljana mimo Puštal že 1938. leta. Podčepovan je bil elektrificiran 1966. leta. Leta 1983 so postavili nov 10 KV daljnovod, lesene drogove zamenjali z betonskimi, postavili nove trafopostaje in sklenili tokokrog preko Lokovca z elektrarno v Doblarju.

- da je Čepovancem posvečena pesem?

Spesnil jo je prvi čepovanski župnik Blaž Grča. Pesem je tudi uglasbena za moški pevski zbor, sedaj tudi za mešani mladinski pevski zbor.

Čepovanska
Čepovanci mi, gorske smo krvi!
V gorah trdno izrejeni,
pa dela težkega učeni,
pa veselega srca smo in bistrega duha!
Domovini smo udani,
pa vneti smo Slovani
tebi klanjamo svoj um,
narod brani naš pogum.

VIR: Rado in Mara Bolčina: Čepovan skozi stoletja