Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

(Bolj ali manj) znani ljudje, rojeni na Lokvah in v okolici - Andrej Winkler

Baron Andrej Winkler – politik (rojen 1825 pri Nemcih – umrl 1916 v Gradcu) je pomembna osebnost za razvoj razmer na Goriškem predvsem zaradi delovanja v goriškem deželnem zboru, kjer je že leta 1861 dosegel sklep, da naj se uvede slovensko dopisovanje s slovenskimi občinami. Bil je edini Slovenec, ki je prišel v deželni odbor, v katerem je začel tudi uradovati v slovenščini. Kot deželni predsednik na Kranjskem je zaslužen predvsem za to, da je bil na učiteljišču za večino predmetov uveden slovenski jezik, da so ljudske šole postajale slovenske, da so se v domovino začeli vračati preganjani slovenski profesorji... skratka, bil je zelo zaveden Slovenec, ki je veliko pozornosti posvečal slovenskemu jeziku in jezikovni pravilnosti vladnih razglasov ter deželnih zakonov.

 

Rojen 10. novembra 1825 pri Nemcih. Oče Jernej je posestnik in trgovec, mati je Katarina Voug. Osnovno šolo in gimnazijo konča v Gorici, kjer 1844. leta tudi maturira. V dijaških letih se deloma preživlja tudi kot domači učitelj. Na Dunaju študira pravo do 1849. 1849. leta stopi v službo v Gorici, 1850. leta opravi sodni izpit v Trstu 1854. leta postane aktuar v Kanalu, 1857. leta pristane v Sežani, 1858. leta se vrne v Gorico, kjer uredi zemljiško odvezo za goriško deželo, 1862. leta je soustanovitelj Slovenske čitalnice v Gorici (do 1866 tudi njen predsednik), 1865. leta je postavljen za okrajnega predstojnika v Krminu, 1866. leta prejme Franc-Jožefov viteški red, 1868. leta je imenovan za okrajnega glavarja v Tolminu, 1871. leta postane namestniški svetnik v Trstu, 1875. leta postane dvorni svetnik v Trstu (vodi referat za deželno kulturo in bogočastje), 1876. leta pride k upravnemu sodišču na Dunaj, med 1880 in 1892 je deželni predsednik na Kranjskem (prvi in zadnji vodja državne uprave na Kranjskem, ki je bil narodno zaveden Slovenec). Po upokojitvi (1892) živi v Gorici, poleti pa v svoji vili v Tolminu. Po izbruhu vojne z Italijo (1915. leta) se umakne v Gradec, kjer 16. marca 1916 umre.

Vir: Primorski slovenski biografski leksikon, 17. snopič, ur. Martin Jevnikar; Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1991.