Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Trnovski gozd

ilovca_jeseni_velikaTrnovski gozd sestavljajo planote Trnovski gozd, Nanos, Hrušica in Banjšice ter dolina Trebušnice. Celotno območje je pokrito 80 % z gozdnogospodarskimi površinami. Na območju Trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice prevladujejo strnjeni gozdovi s posameznimi gozdnimi jasami, medtem ko so na Banjški planoti, Gori in v dolini Trebušice mozaično prepletajo kmetijske površine z gozdom. Dve tretjini površja Trnovskega gozda leži med 500 in 1000 m nadmorske višine.

 

Na severni strani je očitna tektonska zasnovanost ob dinarsko usmerjenim idrijskem prelomu, na južni pa se kažejo rezultati tektonskega narivanja mezozojskih apnencev na mlajši eocenski fliš. Na površju so sledi pleistocenske poledenitve, ki je pustila za seboj manjše krnice in morene. Na planotah je značilno precejšnje število jam in brezen. V nekaterih jamah se nabira hladen zrak, zato so jih domačini poimenovali ledenice.

 

Značilnosti Trnovskega gozda

pogled_proti_lokvam_vNjen dinarski značaj poudarjajo izraziti kraški pojavi, kot so vrtače, škraplje in želebiči, travnate površine z golim kamenjem, kamenjem, zloženim na kupe in suhozide, z vegetacijskimi oblikami, ki kažejo na ostre vremenske razmere. Svojevrstna kulturna krajina tega območja je posebnost v slovenskem merilu.

Podnebje:

Podnebje določa predvsem nadmorska višina in lega. Padavinski režim kaže prepletanje sredozemskih in celinskih vplivov. večina zimskih padavin je v obliki snega, ki v kraških kraških kotanjah obleži tudi do poletja. značilen pojav na planoti je burja, hladen in suh veter, ki se s planote spušča proti morju. Občasni močni sunki burje in vetra povzročajo škodo na drevju. Za zaprte kraške kotanje sta značilni slaba prevetrenost in izrazit toplotni obrat, zato je za najbolj globoke kotanje značilen vegetacijski obrat.

Gospodarstvo in prebivalstvo:

 Gospodarske dejavnosti s katerimi se je prebivalstvo ukvarjalo na tem območju je bilo kmetijstvo, gozdarstvo, zlasti oglarstvo ter rokodelske obrti: mizarstvo klekljarstvo, ledarstvo in škafarstvo. Danes je večina prebivalcev zaposlena v mestu, le peščica ljudi se ukvarja s kmetijstvom, predvsem z rejo drobnice in mlečno govejo živino, ki dopolnjujejo svojo dejavnost tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Zaradi ugodne geografske lege pa postaja turizem vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost. Rekreacija in izletništvo, možnost ogleda naravnih in kulturnih vrednot, obširnih gozdov in zdravilna klima so ene izmed pogostejših dejavnosti. Planotasto površje daje ugodne možnosti za zimskošportne dejavnosti, predvsem smučarski tek. Območje prečkajo tudi slovenska planinska transvrzala, evropska pešpot in slovenska geološka pot.

Značilno redka poselitev tega območja tiči iz preteklosti. Zaradi vedno težjega življenja in pomanjkanja delovnih mest se je prebivalstvo začelo zaposlovati v dolini, kar je bila sčasoma posledica stalne odselitve prebivalstva iz tega območja.

Vodni vir:

Kljub temu, da območje v slovenskem merilu prejme skoraj največ padavin letno (tudi preko 3000 mm), je zaradi tipičnega kraškega sveta, območje brez vode. Izjema so za to območje značilni kali, ki so danes večinoma opuščeni ali zasuti z raznim materialom.

Naravne vrednote:

  • Golaki, bogati s floro (submediteransko-montanskimi in alpskimi vrstami) in živalskimi vrstami (medved, volk, ris, sova).
  • Smrekova draga, največja kraška globel v Trnovskem gozdu s tipičnim mraziščem s toplotnim in rastlinskim obratom
  • Mala Lazna, mrazišče z znano botanično lokaliteto zaradi vegetacijskega obrata
  • Smerečje nepravilna oblika kraške globeli s debelimi aluvijalnimi nanosi pokrito dno ter z vrtačami in kuclji
  • Velika ledena jama globoka 600 m in dolga 2 km, z značilnimi dvoranami v vhodnem delu, ter nizu brezen v nadaljnem delu

Besedilo: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Regijski park Trnovski gozd-Park za življlenje
Slike: Društvo Planota