Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Pustna tradicija - Flosko

Pustovanje je star običaj, s katerim se odganja zimo. Ta tradicija se pri nas ohranja še od časov, ko so ljudje bili pogani. Kljub temu da so sprejeli drugo vero, se je ta poganski običaj ohranil do danes. Po pričanju starejših ljudi smo imeli več značilnih mask, vendar ohranilo se jih je le nekaj, ki jih skušamo prenesti naslednjim rodovom.

 

Pred leti so se pustne maske razlikovale od vasi do vasi in je vsaka vas zase praznovala pusta. Nekaj pa je bilo enakih ali vsaj podobnih in te bomo skušali tudi ohraniti.

 

 "PUSTJE"
Oblečeni so v obleke, sestavljene iz pisanih trakov. Na glavi imajo visoko pokrivalo, okrašeno s tradicionalnimi papirnatimi rožami in z majhnim zvončkom. Okrog pasu imajo pritrjene večje zvonce, v rokah pa nosijo lesene zložljive klešče ali nogavico, polno pepela. Naloga pusta je, da s kleščami in z zvonci oziroma s celo svojo podobo odganja vse slabo v vasi.

"KLOBASONAR"
Oblečen je v ovčji kožuh in je predstavnik pastirjev. On je tisti, ki nosi košaro iz leskovih vej, ki jo domačini polnijo z različnimi darovi v zahvalo za odganjanje zime. "Klobasonar" je ponavadi skupaj z muzikantom na čelu sprevoda.

"MUZIKANT"
Oblečen je v stara tradicionalna oblačila, torej v taka, kot je pred davnimi leti igral na »ohcetih«. Ponavadi igra ljudske pesmi, ob katerih v vsaki hiši pari zaplešejo in tako v hišo prinesejo veselje.

ŽENIN IN NEVESTA
Oblečena sta v tradicionalna svatovska oblačila. Glede na to, da sledi pustu 40-dnevni post, ko naj se po običajih ne bi ženilo, poudarjata, da je sedaj zadnja priložnost za »ohcet« pred spomladanskimi deli. Sledijo jima še svatovske priče ter svatje, ki so temu dnevu primerno oblečeni.

POTEK
Danes pusta praznuje celotna krajevna skupnost skupaj, nekateri pa se pridružijo tudi iz okoliških vasi. Zberemo se na pustno soboto zjutraj in se na okrašenih vozovih odpeljemo od vasi do vasi. Prvi v vas pridejo "pustje", ki z zvonjenjem oznanjajo, da prihaja sprevod. Ostali pa v sprevodu hodijo od hiše do hiše. V vsaki hiši "muzikant" zaigra, svatje zaplešejo nato pa "klobasonar" pobere darove, ki jih gospodinja podari v zahvalo za obisk. Z darovi, ki jih čez dan zberemo po hišah, se zvečer pripravi večerjo, kateri ponavadi sledi zabava do jutranjih ur.

Na pepelnico, tj. sreda - dan po pustu, pust umre. Pripravimo mu pogreb in ga v sprevodu popeljemo na zadnjo pot. Ker je on kriv za vse, kar se je slabega zgodilo v preteklem letu in zato ni vreden, da bi ga pokopali, ga sežgemo na grmadi.      .


Besedilo: Breščak Gregor, Anja Jevšček
Fotografije: arhiv TD KUK Ravne-Bate