Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Bazilika in njena okolica

pogled_z_oltarja_vVitraže (barvna okna) je izdelalo po načrtu beneškega profesorja Corrompaia leta 1939 podjetje G. Parisi v Trentu.
V levi stranski ladji so v vitrajih upodobljeni sv. Bernard, blaženi škof Slomšek in škof Baraga, v desni stranski ladji pa sv. Klara Asiška. 

 

V nadstropju glavne ladje so levo sv. Pashal, sv. Elizabeta Ogrska, sv. Ludvik - kralj, sv. Frančišek Asiški, sv. Fortunat Oglejski in sv. Mohor Oglejski, desno pa sv. Alojzij Gonzaga, sv. Neža Rimska, sv. Bonaventura, sv. Marko, sv. Just Tržaški in sv. Vigilij Tridentinski.
V prezbiteriju je levo papeški grb, Gospodovo oznanjenje in sv. Barbara, desno pa frančiškanski grb in Marijino vnebovzetje.
Na koru so Brezmadežna, blaženi Duns Skot in papež Pij IX., ki je leta 1854 razglasil dogmo o brezmadežnem spočetju Device Marije.
V stranskih oltarjih levo sta sv. Frančišek in sv. Jožef.
Sledi kapela in oltar nadangela Mihaela*, ki ga je upodobil akademski slikar Rudi Pergar. V kapeli je grobnica kardinala Jakoba Missie.

 

 
V stranskih oltarjih desno je sv. Anton Padovanski in Srce Jezusovo. Kapela prikazanja  za glavnim oltarjem je bila v svetem letu 2000 prenovljena po načrtih arhitekta Danila Fürsta, zadnjega Plečnikovega učenca.
V grobnici za glavnim oltarjem sta pokopana zadnji goriški nadškof slovenskega rodu Frančišek Borgia Sedej in apostolski administrator Mihael Toroš. Doprsni kip nadškofa Sedeja je izdelal akademski kipar Evgen Guštin.
Križev pot je bil prinesen iz porušene frančiškanske cerkve v Brežicah. Votivne podobe so darila romarjev, ki so bili uslišani na priprošnjo Svetogorske Kraljice.
 

* Nadangel Mihael je zaznamoval tiste hribe, kjer so kristjani nadomestili češčenje poganskih bogov s češčenjem edinega Boga. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo tudi v davnih časih na Sveti Gori bogočastje.

Okolica

 
 
 
 

franciskov_hrib_vKapelica za prižiganje sveč je bila zgrajena leta 1998 po načrtih arhitekta Jelka Valenčaka; mozaik Obisk treh kraljev je izdelala akademska slikarka Marta Jakopič Kunaver.
Concordia et pax spominja na vse žrtve druge svetovne vojne.
Zvonik, visok 50 metrov, ima štiri zvonove (najtežji 4335 kg) in pet malih zvončkov, ki naznanjajo uro.
V samostanu je od leta 1996 Marijanski muzej (votivne podobe, ostanki porušene bazilike, podobice, fotografije, listine), knjižnica (starejše knjige so po ukinitvi božje poti leta 1786 prenesli v Frančiškanski samostan v Gorico, leta 1811 pa v bivališče frančiškanov na Kostanjevico nad Gorico) in noviciat.
Romarski dom je bil leta 1948 nacionaliziran, 1989 pa ponovno vrnjen; v njem bo družinski center, bivališče redovnic in dom za duhovne vaje.
Restavracija s 400-letno tradicijo slovi po izvrstni kuhinji. Leta 1672 je dal cesar Leopold I. samostanu pravico, da izbira, postavlja in odstavlja gostilničarje, ki morajo stanovati na Sveti Gori, kjer so romarjem stalno na razpolago. Tudi danes je lahko romar, potem ko je v svetišču prejel duhovno hrano, postrežen v restavraciji, in to vsak dan.
V sklopu restavracije je tudi Muzej soške fronte, kjer je od leta 1989 stalna razstava, posvečena vsem, ki so tu izgubili življenje.
Tau je od leta 2002 duhovno-izobraževalno središče, ki ga vodijo manjše sestre sv. Frančiška Asiškega.
Frančiškov hrib je lepa razgledna točka z orientacij-skim znamenjem. Na mestu, kjer je nekdaj bil spomenik padlim italijanskim vojakom, stoji zdaj kip sv. Frančiška Asiškega.
Romarske kapelice so bile med prvo svetovno vojno porušene. Obnovljeno kapelico Treh kraljev ob tretji postaji križevega pota je poslikal leta 1996 akademski slikar Rudi Pergar.

 

Besedilo: p. Bernard Goličnik
Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav, Solkan