Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Ogenj miru in ljubezni

ogenj_miru_in_ljubezni_velikaOGENJ MIRU IN LJUBEZNI gori na Trnovem pri Gorici ob vznožju griča Kobilnik. Prižgali so ga obmejni župani Slovenije in Italije 27. avgusta 2005, na dan mednarodnega koncerta za mir slovenskega glasbenika Giannija Rijavca.

 

Gori zate in zame, za vse nas, za tiste, ki so bili, so in bodo. OGENJ MIRU IN LJUBEZNI  ima nadnaravno moč in naj se naseli v vsakega izmed nas. Zagori naj v naši notranjosti, da bomo živeli in delali za mir in ljubezen. Odpravi se torej v malo idilično vasico na robu Trnovskega gozda in poišči OGENJ MIRU IN LJUBEZNI. Poišči ga zase, za svoje najdražje in za vse ljudi tega sveta- za tiste ki so bili, so in bodo. Prižgi OGENJ MIRU IN LJUBEZNI in ga v posebni laternici odnesi domov, med svoje najdražje, podari ga prijateljem, sosedom in vsem znancem. Vse preveč je ljudi, ki nimajo notranjega miru in so brez ljubezni. Njihova notranjost je prazna in zato negativno vplivajo na okolico. Zaradi takšnih ljudi je na svetu veliko gorja! Prižgan je ogenj, ki naj se naseli v njihovo notranjost, naj zagori OGENJ MIRU IN LJUBEZNI! Notranji mir je pogoj za mir med nami!

 


 

ZGODBA O JANEZKU IN OGNJU MIRU IN LJUBEZNI

Iz majhne idilične vasice na robu Trnovskega gozda se je Janezek odpravil na sprehod na bližnji grič Kobilnik, da bi prižgal svečko na tamkajšnji grobnici padlim junakom… Prekrasen dan se je nagibal v večer… Sonce se je počasi utapljalo v Jadranskem morju, Julijci s Triglavom so žareli v večerni zarji… Ozka kraška pot je Janezka vodila proti griču in iz bližnjega grmovja se je oglašalo ptičje petje… Nenadoma zasliši prečuden glas iz kupa kamenja ob poti: »Postoj, Janezek, kam greš?« ...

Janezek se je pošteno ustrašil in že je hotel steči proti domu. »Ne beži, Janezek, ne boj se, nič ti ne bom napravil!« Janezek se ustavi, skrije se za bližnji grm in vpraša: »Kdo si?« Skrivnostni glas mu nežno odgovori: »Ogenj sem, ki gori za mir in ljubezen«. »Kakšen ogenj, ne vidim nobenega ognja,« mu odvrne na smrt prestrašeni deček…  »OGENJ MIRU IN LJUBEZNI mi pravijo in tu sem že od nekdaj. Nič se ne boj, približaj se mi in občutil boš mojo toploto, prav prijetno te bom ogrel.« …Janezek se je previdno pomaknil izza grma in se približal kupu kamenja, od koder je prihajal glas… »Tukaj sem, tu spodaj pod skalo,« je odmeval nežni glas izpod kamenja… Janezek je odmaknil največjo izmed tamkaj ležečih skal… V tistem trenutku se je izpod skale pokadilo in plamen je šinil na površje… "Joj hvala ti, stokrat hvala, Janezek,« se je zahvaljeval ogenj.  Janezek je bil ves prevzet in ni razumel, kaj mu je ogenj hotel povedati. »Zakaj se mi zahvaljuješ?« je bil radoveden Janezek… Vesel, da lahko zopet gori, je ogenj nadaljeval: »Danes si naredil nekaj velikega, zelo velikega za vse ljudi na svetu. Ponovno si me odkril, moje ime je OGENJ MIRU IN LJUBEZNI. Jaz sem tisti ogenj, ki je od nekdaj gorel, vendar so ljudje pozabili name, v njihova življenja se je naselila tema in njihova srca so postala hladna. Vesel sem, da zopet gorim, da bom s svojo toploto ogrel srca ljudi in v življenju slehernega človeka prižgal luč, ki bo kazala pot iz teme.« Janezek je nepremično poslušal, kar mu je ogenj govoril, ostal je brez besed. Ogenj je vprašal Janezka: «Poznaš koga, ki zna pisati pesmi, peti, nekoga, ki se ukvarja z glasbo?« V tistem trenutku se Janezek ojunači in brez kakršnegakoli strahu skorajda zakriči: »Jaz znam vse to!« "Neverjetno, fantastično,« je navdušeno zakričal ogenj, še močneje zagorel in nadaljeval: »Dobro me poslušaj, Janezek. Ljudem naroči, naj mi na tem mestu postavijo hišico, v kateri bom večno gorel! Napiši pesem o meni in pojdi po svetu. Govori in poj o meni. Povabi ljudi, naj me obiščejo in si tukaj prižgejo OGENJ MIRU IN LJUBEZNI, ki bo v njihovih srcih gorel za mir in ljubezen na svetu!«… Janezek je stekel domov in mami povedal, kar je videl in slišal …