Interaktivni zemljevid Planote

Spletna kamera Lokve

Besede s Planote

logo_besedeS projektom Besede s Planote skuša Sekcija za kulturo društva Planota že od leta 2007 na Banjški in Trnovski planoti bogatiti kulturno zavest ter spodbujati pomen in vlogo zapisane besede. Knjižna zbirka "Besede s Planote" je prva tovrstna zbirka na Banjški in Trnovski planoti. Hkrati pa se v okviru projekta želi raziskati življenje in delo pomembnejših (literarnih) ustvarjalcev, rojenih na območju Trnovske in Banjške planote, ki so za seboj pustili vidnejše literarno-umetniške ali druge strokovne dosežke, jih predstaviti lokalnemu prebivalstvu in širši javnosti v obliki razstave, literarnih branj, predavanj oz. glasbenih večerov, s čimer bi prispevali k boljšemu poznavanju vidnejših osebnosti, rojenih na tem območju.

DO SEDAJ JE IZŠLO:

Prva knjiga: Marica Kolenc: ONKRAJ GOVCEV, 2008
Druga knjiga: Boža Hvala: MA USEGLIH JE BLO LEPO, 2011
Tretja knjiga: Vladimir Leban: ZA SEDMIMI GRIČI IN DEVETIMI HRIBI, 2012
Četrta knjiga: Jože Šušmelj: ANDREJ BARON WINKLER (1825-1916), 2014
Peta knjiga: Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič: TRNOVSKA ČITANKA, 2016
Šesta knjiga: v pripravi

Besede s Planote smo poimenovali zbirko, ki je bila zasnovana leta 2007 na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. Zavedanje, da je domoznanstvo, pisanje in raziskovanje o krajih in ljudeh domačega okolja, velikokrat doprinos k zgodovinski stroki, je bilo kmalu podkrepljeno s konkretno spodbudo Društva ljubiteljev narave Planota, pod okriljem katerega (Sekcija za kulturo) še danes nastaja knjižna zbirka Besede s Planote, ki so do leta 2016 bralcem ponudile že pet knjig.Namen zbirke je spodbujati k odkrivanju, ohranjanju in vrednotenju ter objavi zapisov, raziskav o življenju in delu ljudi na Trnovsko-Banjški planoti ter bližnjem hribovitem območju, ki je bogato s še neobjavljenim gradivom in pričevanji, hkrati pa demografsko zelo občutljivo tudi zaradi obmejnosti goriškega prostora. K zbiranju in objavi gradiva še vedno spodbujamo tako na Trnovski planoti živeče prebivalstvo, kot tudi nekdanje domačine, ljubitelje ter raziskovalec, ki s svojimi zapisi odstirajo preteklo življenje območja Trnovsko-Banjške planote ter širše.

  • Že v letu 2008 je bila izdana prva knjiga avtorice Marice Kolenc, ki jo je oblikovala Urška Vrtovec, prelom pa je opravila Polona Kante Pavlin, ki je kasneje zamenjala souredniško delo etnologinje Vesne Mie Ipavec in tako ostaja nepogrešljiv del souredniške ekipe Besed. Knjiga z naslovom Onkraj Govcev: spomini na Vojsko, Mrzlo Rupo in Gorenjo Trebušo Marice Kolenc (ur. Vesna Mia Ipavec in Petra Kolenc) nas je popeljala v preteklo življenje Mrzloruparjev, Trebušarjev in Vojskarjev skozi 19. in 20. stoletje, ki ga je avtorica spretno prepletla s spomini svoji staršev, prijateljev in nekaterih sovaščanov v slikovito pripoved. Spomini segajo tudi v čas gradnje Nove Gorice, v katero so se po vojni priselil številni gorjani, v knjigi pa so opisani tudi nekateri dogodki in ljudje z Banjške in Trnovske planote. Podatek, da je knjiga pošla v 300 izvodih nam veliko pove o želji bralcev po domoznanskih vsebinah.
  • Druga, med bralci tudi zelo dobro sprejeta knjiga, ki je bila hkrati spodbuda tudi drugim piscem je izšla v letu 2011 izpod peresa učiteljice Bože Hvala s Trnovega, ki je zgodbe objavljene v knjigi Ma vseglih je blo lepo: zgodbe s Trnovega, od Rijavcev, Nemcev, Voglarjev in iz Zavrha (ur. Petra Kolenc in Polona Kante Pavlin) zbirala več let: “Začela sem leta 1996, ko sem kot mlada učiteljica razrednega pouka začela poučevati v mojem domačem kraju - na Trnovem. Zgodbe smo zbirali skupaj z učenci pet let in jih vsako leto objavljali v šolskem glasilu. Po odhodu iz POŠ Trnovo sem zgodbe zbirala sama, najbolj intenzivno v letih 2009, 2010, 2011. Kmalu so se zgodbam pridružile tudi fotografije, ki jih ljudje hranijo." Tako zbrane življenjske usode, sestavljene v male pripovedi smo s knjigo vrnili tja, kjer so bile rojene: v dejavno življenje malega človeka, kamor je večkrat posegla teža velikih zgodovinskih dogodkov. Knjiga je razdeljena po časovnih obdobjih, in sicer čas pred prvo svetovno vojno, med njo, med obema vojnama, obdobje fašizma, leta druge svetovne vojne in čas po njej, nekje do leta 1970. V poglavju Tudi to so povedali pa so zgodbe, ki jih ni bilo mogoče postaviti v nek časovni okvir in zajemajo več časovnih obdobij. Zanimivo je tudi avtoričino izhodišče: “Pazila sem, da se knjige nisem lotila kot zgodovinarka, saj to nisem, sem pa zgodovinska dejstva vpletala v zgodbe pripovedovalcev. Gre torej za neke vrste "ljudsko izročilo", ki ga lahko uporabimo učitelji v šoli tudi kot učno gradivo. Skozi zgodbe namreč veje duh takratnega časa; takšno posredovanje znanja je bližje otrokom, saj vsebuje čustvene prvine in ne gre za neko suhoparno naštevanje zgodovinskih dejstev,” je večkrat poudarila avtorica Boža Hvala.
  • Decembra 2012 je izšla tretja knjiga iz zbirke Besede s Planote s sourednico sva naredili izbor pravljičnih in domišljijskih pripovedi avtorja Vladimirja Lebana ter knjigo naslovili Za sedmimi griči in devetimi hribi (ur. Polona Kante Pavlin in Petra Kolenc) ter knjigo nadgradili z izvirnimi ilustracijami goriškega umetnika Antona Špacapana Vončine. Kot je bilo v spremni besedi zapisano: "Avtor tretje knjige v zbirki Vladimir Leban, med domačini bolj poznan kot Miran Kušmanov, snuje svoje zgodbe o junakih, ki živijo sredi skritih kotičkov Trnovskega gozda. /.../ Pripovedi ne skrivajo nekakšne domišljijske sproščenosti, ki pa se vedno znova prepleta s poznavanjem dejanskega (preteklega) življenja v Trnovskem gozdu, ki je od nekdaj navdihoval številne domače in tuje popotnike ter domačine, ki so z njim sobivali in še mnogo bolje poznali njegove temne in svetle strani. /.../ Tudi (novo)-goriškemu ilustratorju Antonu Špacapanu Vončini svet (nad)naravnih bitij ni tuj, saj ravno z njihovim navdihom soustvarja kompleksno polje ilustracije, ki skupaj z besedo dejavno zaživi v celoto. […] Lebanove pripovedi s pridihom pravljičnega so v knjigi razvrščene v dva sklopa: v prvem delu so pripovedi "iz gozda Trnovskega"; v drugem pa vse tiste, iz katerih se kraj dogajanja ne da natančno razbrati. Prvi del tako sestavljajo tri (avtorske) pripovedke o nastanku vasi (Kralj Trnovec, Čepo-van in Gr-gr) ter pet pripovedi s prepoznavnimi lokalnimi posebnostmi bližnje okolice vasi Lokve, avtorjevega rojstnega kraja (Palčki in krokar, Pastirci in ledeni mož, Pogumni Laznarji, Zlatorog, Brječk in zvezde). Drugi del pa obsega štiri pripovedi z ne natančno določljivim krajem dogajanja (z izjemo Žakwonejeda, ki se dogaja nekje "na planoti"), ki pa so še vedno vezane na gozd in skromno življenje v odmaknjenih  krajih. Mavrica ter Peter in kača sta bližje pravljici, medtem ko je Nezakonski sin zvrstno bližje povesti."
  • Knjižni projekt se je od svojega nastanka večkrat širil ter besedi dodajal glasbo, priložnostne razstave, literarna branja, predavanja hkrati pa v okviru projekta spodbujal raziskovanje življenja in dela tudi tistih (literarnih) ustvarjalcev, rojenih na območju Trnovske in Banjške planote, ki so za seboj - v širšem slovenskem kontekstu - pustili vidnejše literarno-umetniške ali druge strokovne dosežke. Tudi s tem smo želeli prispevali k boljšemu poznavanju vidnejših osebnosti, rojenih na tem območju. Tako smo se že v letu 2007 ob 100. obletnici rojstva spomnili lokvarskega rojaka, mladinskega pisatelja ter šolnika Venceslava Winklerja.
  • V letu 2014 smo počastili spomin na še enega Winklerja, katerega korenine segajo prav tako v zaselek Nemci sredi Trnovskega gozda: barona Andreja Winklerja, enega najpomembnejših slovenskih političnih osebnosti v času Avstro-ogrske monarhije, ki ga je kasnejši čas in družbeni sistem nekoliko pozabil. V avgustu 2014 je bila v vasi Nemci odkrita plošča Baronu Winklerju v spomin, v zbirki Besede s Planote pa je kot četrta izšla knjiga  Andrej Baron Winkler (1825–1916) (ur. Petra Kolenc) nekdanjega slovenskega konzula v Trstu, sociologa Jožeta Šušmelja, ki ga je že od malih nog gnalo k raziskovanju tega plemenitega človeka: "Ker sem od Voglarjev doma, sem kot otrok večkrat šel mimo kraja Nemci, oče mi je pripovedoval, da je tam živel neki baron Winkler. Zame je bila beseda baron imenitna in skrivnostna hkrati. Ko sem se upokojil, sem začel razmišljati, da bi mu postavili spominsko ploščo,” pravi Jože Šušmelj. Ploščo so konec septembra postavili, nastala pa je tudi obsežna knjiga. 1 “Oče mi je tudi pripovedoval, da so bili njegovi predniki Nemci in da se sam spominja, da je kot otrok videl starega Winklerja, kako je še pred prvo svetovno vojno sedel pred hišo in bral nemško knjigo,” pravi njen avtor.
  • Zbirka Besede s Planote v letu 2016 nadaljuje svojo pot s peto knjigo, ki smo jo naslovili Trnovska čitanka: izbor zapisov o življenju in delu ljudi s Trnovega, okoliških vasi in zaselkov, katere avtorici sta nekdanja učiteljica Ana Marija Rijavec in učiteljica podružnične šole na Trnovem Denis Matežič (uredila ter spremno besedo napisala Petra Kolenc). Čitanka s številnimi soavtoricami ponuja domoznanski sprehod v preteklost vasi Trnovo, Voglarje ter druge okoliške zaselke na Trnovski planoti. Njena vsebina pa se sprehodi tudi po številnih ključnih prelomnicah v življenju  posameznika, ki ga tako duhovno kot materialno zaznamuje tudi bivanje in pripadnost določenemu kraju, kar še posebej odzvanja v poglavjih običaji življenjskega cikla in običaji koledarskega leta.