Opis kraja Lokovec

Lokovec

Na skrajnem zahodnem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira najdaljša vas v Sloveniji Lokovec, ki se deli na Dolenji, Srednji in Gorenji.

Na tipično kraškem svetu, polnem globeli, vrtač in brezen, se med gozdom, ki je pretežno smrekov in bukov, skrivajo lično urejene domačije, kot bi se hotele izogniti radovednim pogledom.
Obkrožajo jih lepo urejeni vrtovi, njivice, travniki in pašniki, ki pa se vse bolj zaraščajo.

Glavni material je bil kamen. Sledi pravih mojstrov kamnoseštva so po celotnem področju vidne še danes. Budno popotnikovo oko lahko uzre tipično alpsko kaščo, kamnite portone in vodnjake, ki so v preteklosti stali pred domala vsako domačijo.

Razvite so bile še druge domače obrti. Žene so klekljale, tkale platno in predle, možje so izdelovali suho robo. Najbolj razvita obrt, ki je bila razširjena na celotnem področju in je ime Lokovca ponesla vse do cesarskega dvora na Dunaju, je bila kovaštvo. Kovači so zasloveli s kovanjem žebljev, svedrov in raznih rezil, od katerih je najbolj znan tako imenovani favč.

Razgibanost terena ponuja obiskovalcem številne možnosti za rekreacijo, zlasti sprehode in kolesarjenje. Najbolj zagreti se lahko povzpnete na najvišji vrh Banjške planote Lašček (1071 m), od koder vam bo ob lepem vremenu pogled segel do mogočnih gora na severu, ki so večino leta pokrita s snegom, do sinjega morja na jugu.

Ob obisku Lokovca se morate za nekaj časa vstaviti tudi pri župnijski cerkvi Sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu, ki nosi letnico 1800. Vsi ljubitelji živali boste občudovali in si z zanimanjem ogledali gojišče damjakov in jelenov v Dolnjem Lokovcu. Lokovec je kraj, kjer se boste naužili svežega zraka, sprostili in pozabili vsakdanje skrbi. Poleti vas bo objemal mir gozdov in vonj travniškega cvetja, pozimi pa vas bo prevzela s snegom pokrita pokrajina.